Pesem Temna noč pripoveduje o potovanju duše do mistične združitve z Bogom. Ta noč ne pomeni naše običajne noči. Gre za duhovno noč. Ljuba se z ljubim sklene v eno. To je presunljiva pesem, kjer se hrepenenje duše izpolni v Bogu. Potovanje se imenuje »Temna noč« deloma zato, ker tema predstavlja dejstvo, da je Bog neznan. Duša se v prvi fazi, v še dejavni noči, oddalji od sebe in od stvari, skozi umiranje čutnemu in duhovnemu. Ker pa duša ne more doseči popolnosti s svojo lastno močjo, jo – kot razlaga svetnik – »Bog vzame s svojo božansko nego, kjer jo ozdravi vsega, česar se sama ne more ozdraviti«. Tukaj gre za “nedejavno noč” ki je globlja in temeljitejša od dejavnega očiščevanja. Človek v tej nedejavni noči ne more v njej s svojo voljo ničesar opraviti, more jo le sprejemati. Nedejavna noč duha je zato »temna noč«, najlepša noč duhovna noč združitve z Bogom. Taka duša ne zavrača realnosti, presega jo v Bogu, ki je zanjo najpomembnejši.
TEMNA NOČ DUŠE, pesem sv. Janez od Križa
v Ljubezni hrepenenju vsa goreča,
ooooo neizmerna sreča!
Odšla sem neopaženo od doma,
ko že počivala je moja hiša speča.
V teme zavetju varna,
v preobleki po skrivni lestvi hiteča,
oooooo neizmerna sreča!
V temi in naskrivaj,
ko že počivala je moja hiša speča.
V tisti presrečni noči,
skrivaj, da me nihče ni videl,
za nič se jaz nisem menila,
le Luč me varno in gotovo je vodila.
Ta Luč me je vodila,
bolj varno kot svetloba opoldanja,
tja, kjer sem vedela,
da Ljubljeni čaka
v samoti, kamor nihče ne zahaja.
O noč, ti ljubeznivejša od zore
o noč, ki mene varno si vodila,
o noč, ki ljubo z Ljubim
v eno si sklenila,
si ljubo v Ljubega izpremenila.
Na grudih mi cvetočih,
ki Zanj, le Zanj so nedotaknjene ostale,
mi Ljubljeni zaspal je.
Tam sem Ga ljubkovala,
pahlajča ceder naju je pahljala.
Z lasmi sem se Mu poigrala
kot nočna sapica mila,
On s Svojo vedro roko
mi tilnik je pobožal.
Vseh čutov moč sem izgubila.
Obstala sem in se prepustila,
obraz svoj sem nad Ljubega sklonila,
izginilo je vse in vsa predana
sem skrb in bolečino
med čistim cvetjem lilij pozabila.
(prevod Breda Cigoj-Leben)