Posvetitev običajno izvršimo tako:
1. Duhovnik v liturgičnih oblačilih blagoslovi kip ali podobo Srca Jezusovega in jo pokropi. Nadalje z molitvami Očenaš, Zdrava Marija in Vera družina obudi vero v Jezusa.
2. Duhovnik na kratko spregovori družini nekaj spodbudnih besed ali prebere po predlogi.
3. Sledi posvetilna molitev:
Presveto Srce Jezusovo, ki si blaženi Marjeti Mariji razodelo, da želiš vladati v krščanskih družinah. Tebe danes proglasimo za neomejenega kralja nad našo družino. Živeti hočemo odslej iz tvojega življenja; hočemo, da v naši družini zacveto tiste čednosti, katerim si mir obljubil že tukaj na zemlji; pregnati hočemo od sebe duha posvetnosti, ki si ga ti obsodil.
Ti kraljuj našemu razumu s preprostostjo naše vere, kraljuj našim srcem z ljubeznijo, v kateri naj pridržka zate gorijo, in katere plamen hočemo ohranjati s pogostim prejemanjem tvojega Rešnjega Telesa.
Prosimo, o Božje Srce, predseduj nam, kadarkoli se zberemo; blagoslovi naša duhovna in časna opravila; odganjan nam skrbi, posvečuj nam naše radosti in lajšaj težave. Če bi bil kdo izmed nas tako nesrečen, da bi te kdaj žalil, opomni ga, o Srce Jezusovo, da si do skesanega grešnika dobrotljivo in usmiljeno. In ko bo prišla ura ločitve, ko se približa smrt in nas napolni z žalostjo, tedaj se hočemo vsi, kateri bodo odhajali v večnost in kateri ostanejo v življenju, vdati v tvoje večne sklepe. Tolažili se bomo z mislijo, da pride dan, ko bo mogla vsa družina, zbrana v nebesih, na veke prepevati tvojemu veličastvu in slaviti tvoje dobrote.
Brezmadežno Srce Marijino in častitljivi očak sveti Jožef naj ti to našo posvetitev izročita in naj se spominjata nanjo vse dni našega življenja.
Naj živi Srce Jezusa, našega Kralja in našega Očeta![1]
4. Nato se postavi kip ali podobo presvetega Srca na določeno častno mesto in se molijo Litanije v čast presvetemu Srcu Jezusovemu in Posvetitev Kristusu Kralju (Dobri Jezus, Zveličar človeškega rodu, …).
5. Temu sledi Molitev po posvetitvi:
Hvala in slava božjemu Srcu, čigar usmiljenje se nam je razodelo v toliki meri. Izmed tisočih je presveto Srce izvolilo nas, da sprejmemo dediščino njegove ljubezni. Naše stanovanje je postalo kraj sprave za nehvaležnost toliko ljudi.
O božje Srce Jezusovo, nismo zaslužni sreče, da te smemo pozdravljati kot gospoda in varuha družine. Z največjim spoštovanjem te molimo in zahvaljujemo, da bivaš v naši sredi in čutiš z nami vse bridkosti in težave, vse radosti in nadloge. Nismo vredni, da si prišel k nam. Vendar ostani pri nas, o Gospod in stori, da bomo vsi goreči častilci tvojega božjega Srca.
Tebi se izročimo s popolnim zaupanjem, o božji Zveličar in te prosimo: blagoslovi vsa naša dela in vse naše zadeve. Naj ti bo ta hiša tako mila in draga kot ti je bila hiša v Betaniji, v katero si tako rad zahajal. Priporočimo ti vse naše zadeve in te prosimo tolažbe in moči v trpljenju in skušnjavah. Prav posebno ti še priporočamo one duše, ki so se že ločile iz naše sredine. Ostani pri nas, o Gospod, in bodi naša pomoč v viharjih življenja. Odvrni od nas noč nevere in prepira. Daj, da ti služimo z delavnim, čistim in ljubezni polnim življenjem.
Hvaljeno, ljubljeno, moljeno in slavljeno bodi v tej hiši sedaj in na veke! Amen.
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas! (3x)
Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
Sveti Jožef, prosi za nas!
Sveta Marjeta Marija Alakok, prosi za nas!
6. Spomnimo se tudi drugih rajnih ter molimo zanje Očenaš in Zdrava Marija.
7. Duhovnik blagoslovi družino in s tem obred zaključi.
[1] Na to posvetitev je vezan popoln odpustek ob prejetju zakramentov prvikrat in na dan ponovitve vsako leto. Pij X., 19. 5. 1908.