Jan Dobraczyński: OČETOVA SENCA je knjiga, o kateri se bomo pogovarjali v mesecu maju. To je novozavezna zgodba o sv. Jožefu v sodobni preobleki. Napisana je z vidika perspektive mladega Jožefa. To je najuspešnejši roman omenjenega poljskega pisatelja, ki ga je spisal na podlagi svetopisemskega besedila, apokrifnih spisov in bogate krščanske tradicije.
Dragi knjigočajevci in prijatelji!
Živimo v zgodbah, zato ljubimo zgodbe. Vsak človek je svoja zgodba, čuden svetal in lep kot zvezda na nebu je rekel pokojni pesnik Tone Pavček. Zgodbe lahko pripovedujemo na mnogo načinov. Dogaja se, da različni pisatelji, pišejo zgodbe o istih ljudeh ali dogodkih iz zgodovine. V krščanstvu se velikokrat srečamo z življenjepisi svetnikov, kjer o istem liku pišejo različni pisatelji. Liki svetnikov so naša velika opora. Odgovarjajo nam na vprašanja o tem, kako živeti zgodbe, ki jih živimo? Kako iti skozi svoje življenjske boje inmponižno sprejemati svojo zgodovino? Kako sprejemati Božjo voljo?
Tokrat je pred nami tihi lik Sv. Jožefa. Veliko nas lahko nauči. Njegovo svetopisemsko zgodbo poznamo. To je bil skromen mož, Jezusov očim, Božji služabnik. Težko si predstavljamo kakšne notranje boje je doživljal, ko je izvedel, da je njegova zaročenka noseča ali pa, ko je sprejel vlogo Jezusovega očeta, čeprav ni bil njegov pravi oče. Težko si predstavljamo kaj je doživljal, ko je izvedel, da otrok, ki ga njegova zaročenka Marija nosi pod srcem ni navaden otrok, ampak sam Bog? Kako je sprejemal, da Marija ni običajna žena, kot vse druge? Kaj se je dogajalo v Mariji, ko je gledala Jožefa, ko še ničesar ni vedel o Božjem načrtu?
Nam je Jožefova zgodba znana, ker se je že zgodila, njemu pa ni bila, ker jo je doživljal. Tudi, če jo poznamo, ji ponovno prisluhnimo, na nov, svež način. Mogoče se nam bo v romanu odstrlo nekaj, česar še ne vemo in kar nam bo spremenilo pogled na življenje.
Saj veste, kako pravi naš nebeški Oče: Človek ne živi samo od kruha!
Hodite v veselju in berite zgodbe, ki nas nahranijo.
Blagoslov vsem. Zdenka Sušec
