Evharistija ali obhajilo hrani in poglablja naš krst
Ob svetem krstu je evharistija ali obhajilo gotovo osrednji in najpomembnejši zakrament. Če po krstu postanemo Božji otroci in vstopimo v čudovito družino Cerkve, je obhajilo tista hrana, ki nam nato omogoča vztrajati na krščanski poti.
Po evharistiji prihaja k nam Jezus pri vsaki maši, je njen najvažnejši, osrednji del. Kruh (v obliki hostije) in vino se pri darovanju spremenita v Kristusovo telo in kri. Darovanju sledi obhajilo, ko duhovnik deli hostije zbrani skupnosti kot pravo Kristusovo telo. V katoliški Cerkvi verjamemo, da sta na oltarju posvečena hostija in vino resnično telo in kri Jezusa Kristusa. Njegova prisotnost v sveti evharistiji torej ni le simbolična, temveč resnična.
Prejeto Kristusovo telo v obliki hostije je hrana za našo dušo. Ko prejemamo sveto evharistijo ali obhajilo, se v svoji notranjosti povežemo s Kristusom, ki s tem postaja del nas. V obhajilu se povezujemo tudi z vsemi verniki v Cerkvi, ki sledijo istemu načinu življenja in v veri hodijo za Kristusom. K obhajilu tako ne morejo tisti, ki še niso krščeni, saj šele s krstom postanemo del cerkvenega občestva.
K obhajilu ne pristopamo zato, ker bi bili popolni in brez greha, temveč zato, ker potrebujemo duhovno hrano in odpuščanje svojih grehov. Obhajilo je Očetov objem otroka, ki ga iskreno išče in se ob tem zaveda svoje grešnosti in šibkosti. Obhajilo nahrani in okrepi, da moči za pot naprej. K obhajilu pristopamo s srcem, ki ni obremenjeno z velikimi grehi, za katere je potrebno predhodno prejeti odpuščanje v zakramentu pokore in sprave – pri sveti spovedi.
Prvo sveto obhajilo otrok in odraslih
Prejetje prvega Svetega obhajila je za deklice in dečke tretjega razreda, njihove družine in vso župnijo velik praznik. Pomeni pomemben korak v življenju: poglobitev življenja z Jezusom, vstopanje v njegovo večjo bližino in prijateljstvo.
V župniji Ljubljana – Sveti Križ prvoobhajanci za to priložnost oblečejo bele tunike, ki simbolično predstavljajo njihova čista srca, ko prvič prejemajo Jezusa. Na ta zakrament se otroci pripravljajo pri verouku, dan pred prvim svetim obhajilom pa prvič opravijo tudi zakrament svete spovedi.
Odrasli, ki so bili samo krščeni, pa v otroštvu niso bili versko vzgajani, lahko prav tako prejmejo obhajilo. Bistvena je vera v resnično Kristusovo navzočnost v sveti hostiji. Za prvi prejem obhajila se pogovorite z duhovnikom. Za boljše razumevanje evharistije je lahko v pomoč katehumenat, program uvajanja odraslih v krščansko življenje, ki ga izvajamo tudi v naši župniji.
Evharistija nam daje Božje življenje
“To je kruh, ki prihaja iz nebes, da tisti, ki od njega jé, ne umre. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.« (Jn 6,50-51)
Če hočemo ostati pri življenju, moramo uživati hrano. V očenašu molimo: “Daj nam danes naš vsakdanji kruh.” S tem ni mišljen le kruh kot hrana za telo, temveč tudi za dušo: tako kot moramo za preživetje uživati hrano, je za našo dušo nujno potreben Kristus, ki je resnično “kruh življenja“. Jezus nam pravi: “Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja” (Jn 6,47-48).
Kristus, s svojo človeško in Božjo naravo, s svojo božansko osebnostjo, s svojim naukom, čudeži, trpljenjem, smrtjo na križu, vstajenjem in vnebohodom, s svojim večnim poveličanim življenjem, je kruh življenja.
Še posebej pa je Kristus kruh življenja v posebni duhovni hrani in pijači v evharistiji, v tem velikem Božjem daru za vse kristjane. Pri tem je Kristus v svoji besedi še posebno jasen in zahteven. Kdor tega njegovega nauka in daru ne more ali noče razumeti in sprejeti, ne more biti vključen v družino kristjanov, ki nosijo po Kristusu ime. Kristjani vseh dob in krajev zato z veliko skrbjo, s spoštovanjem in z ljubeznijo varujemo to duhovno bogastvo, ki je jedro naše vere. Evharistija nas torej povezuje s Kristusom in nam daje večno življenje. Si je mogoče želeti in tudi resnično imeti še kaj več?